Iz krstnih knjig podatkov ni mogoče izbrisati
DIKASTERIJ ZA ZAKONODAJNA BESEDILA
Prot. št. 18626/2025
RAZLAGALNA NOTA O PREPOVEDI BRISANJA VPISOV V ŽUPNIJSKI KRSTNI KNJIGI
Kanonsko pravo ne dopušča spreminjanja ali brisanja vpisov v krstni knjigi, razen zaradi popravljanja morebitnih napak pri prepisovanju. Namen te knjige je zagotavljati gotovost o določenih dejanjih in omogočati preverjanje, ali so se dejansko zgodila.
Kan. 535 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) določa, da mora vsaka župnija imeti svojo krstno knjigo. Ta knjiga, ki jo je župnija dolžna hraniti (kan. 535 § 1 ZCP), je namenjena vpisovanju zakramentov, ki jih Katoliška Cerkev tako kot krst podeli samo enkrat. Ker je krst pogoj za prejem drugih zakramentov, se ob vpisu krsta po potrebi zabeleži tudi prejem drugih zakramentov, ki jih ni dovoljeno ponoviti (birma in sveti red), ter druga dejanja, kot so sklenitev zakramenta svetega zakona (ki ga ni mogoče ponovno skleniti, razen če je ugotovljena ničnost zakonske vezi), večne zaobljube v redovni ustanovi, ki prav tako preprečujejo sklenitev zakonske zveze (kan. 535 § 2 ZCP), sprememba obreda (kan. 535 § 2 ZCP) in posvojitev (kan. 877 § 3 ZCP), ki v Cerkvi povzroči zakonski zadržek (kan. 1094 ZCP).
Krstna knjiga je torej objektivno dokazilo o zakramentalnih dejanjih oziroma dejanjih, povezanih z zakramenti, ki jih je Cerkev opravila v zgodovini. Gre za zgodovinska cerkvena dejstva, ki jih je treba upoštevati zaradi urejenega upravnega in pastoralnega delovanja, iz teoloških razlogov, zaradi pravne varnosti ter zaradi morebitnega varstva pravic zadevne osebe in tretjih oseb.
Zato podatkov, vpisanih v knjigo, ni dovoljeno spreminjati ali brisati, razen zaradi popravljanja morebitnih napak pri prepisovanju. Čeprav kan. 535 ZCP tega izrecno ne določa, ta absolutna prepoved nedvomno izhaja iz zavezujočega besedila določb, ki predpisujejo vpisovanje dejanj in izdajanje potrdil o njih. Če Cerkev ne bi imela teh splošnih določb o obveznem vpisovanju krsta, ne bi mogla opravljati zakramentalne dejavnosti, saj je za »veljaven« prejem zakramentov potrebna gotovost o prejemu krsta. Delivec ne more dovoliti obhajanja drugih zakramentov, če prejem krsta ni potrjen.
V krstno knjigo pa je treba v skladu s pravnimi določbami vpisati morebitne nove pomembne okoliščine, ki jih določa kanonsko pravo. O njih je praviloma treba obvestiti predstojnika župnije kot odgovorno osebo za vodenje knjige. Kot je bilo že navedeno, gre za dejanski prejem birme in svetega reda, sklenitev zakonske zveze, redovne zaobljube, spremembo obreda in posvojitev. Če teh dejanj ne bi vpisovali, bi bilo onemogočeno redno in preprosto podeljevanje zakramentov v Cerkvi. Ni namreč razumna alternativa, da bi bilo treba vsakokrat in v vsakem posameznem primeru raziskovati, ali je oseba dejansko že prejela tista zakramentalna dejanja, katerih prejem je pogoj za veljaven prejem drugih zakramentov.
Krstna knjiga ni seznam članov, temveč evidenca opravljenih krstov. Ker je njen edini namen potrjevati zgodovinsko cerkveno »dejstvo«, ni namenjena potrjevanju verskega prepričanja posameznikov ali njihovega članstva v Cerkvi. Prejeti zakramenti in opravljeni vpisi namreč nikakor ne omejujejo svobodne volje tistih krščanskih vernikov, ki se po svoji svobodni volji odločijo zapustiti Cerkev.
Kadar oseba izjavi, da želi zapustiti Katoliško Cerkev, je treba v krstno knjigo po potrebi vpisati tudi actus formalis defectionis ab Ecclesia Catholica oziroma formalno dejanje izstopa iz Katoliške Cerkve. Čeprav podatkov v cerkvenih knjigah ni mogoče izbrisati, je ob upoštevanju interesa zadevne osebe in vseh vpletenih na njeno zahtevo dovoljeno dodati njeno izjavo volje v tem smislu v okviru zaslišanja z možnostjo izjave obeh strani.
Krstna knjiga omogoča izdajanje potrdil o prejemu krsta, kadar želi zadevna oseba prejeti druge zakramente. V takem primeru vpis poleg potrditve, da je zadevna oseba krščena, zagotavlja varstvo tudi tretjim osebam v Katoliški Cerkvi, tako pri sklenitvi zakonske zveze kot v razmerju do tistih, ki morajo zagotoviti veljavno podelitev nadaljnjih zakramentov ali prevzem posebnih obveznosti (kot so večne zaobljube v redovnem življenju), za katere je krst pogoj.
Celotna kanonskopravna ureditev je skladna s temi načeli. Kan. 869 ZCP na primer nikakor ne predvideva ponovne podelitve krsta. Delivcu zgolj dovoljuje, da krst podeli sub conditione, torej pogojno, kadar je »negotovo«, ali je oseba – običajno otrok – zakrament že prejela. V takih primerih ne gre za ponovno podelitev krsta, saj delivec kot pogoj za učinkovanje svojega dejanja postavi namen, da krsta ne podeli, če je bila oseba že krščena.
Dejstvo, da je nekdo krščen, je namreč »objektivno« in osebe, ki je že krščena, ni mogoče ponovno krstiti, saj bi bilo takšno dejanje z zakramentalnega vidika preprosto »nično«.
Za vpis dejanj je potrebna zanesljiva vednost, da so se ta zgodila. Zato kan. 875 ZCP zahteva, da so pri obhajanju krsta – tako kot tudi pri drugih zakramentih, ki jih ni mogoče ponoviti – navzoče priče. Njihovo pričevanje zagotavlja odgovorni osebi za vodenje knjige potrebno gotovost o dogodku, ki ga je dolžna vpisati. Priča ne more nadomestiti knjige, saj je zgolj vir gotovosti za tistega, ki mora opraviti vpis.
Vatikan, 7. aprila 2025
✠ FILIPPO IANNONE O.C.
prefekt
✠ JUAN IGNACIO ARRIETA
tajnik