Izbris podatkov iz krstnih knjig
Sodišče Evropske unije je dne 1. oktobra 2026 objavilo sporočilo za javnost, ki povzema sklepne predloge generalne pravobranilke Laile Medina v zadevi C-12/25, Bisdom Gent. Obravnava vprašanje, ali lahko posameznik na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) zahteva izbris svojih osebnih podatkov iz krstne knjige. Osrednje stališče generalne pravobranilke je, da je takšen izbris načeloma mogoč, vendar je treba v vsakem konkretnem primeru pretehtati pravice posameznika ter avtonomijo in versko svobodo Cerkve.
Zadeva izvira iz Belgije. Belgijski državljan, ki je bil kot otrok krščen v Katoliški cerkvi, je od škofije Gent zahteval, naj iz vseh fizičnih in digitalnih evidenc oziroma arhivov odstrani podatke, ki se nanašajo nanj. Pri tem se je skliceval na GDPR.
Škofija je njegov izstop iz Cerkve zabeležila, njegove osebne podatke v krstni knjigi pa prečrtala tako, da so ostali berljivi. Posameznik s tem ni bil zadovoljen, zato je vložil pritožbo pri belgijskem organu za varstvo podatkov. Ta je škofiji odredil izbris njegovih osebnih podatkov. Škofija je odločitev izpodbijala pred belgijskim sodiščem, ki je Sodišče EU zaprosilo za razlago pravil GDPR.
Prvo pomembno vprašanje je, ali se GDPR sploh uporablja za krstne knjige. Generalna pravobranilka meni, da se. Krstne knjige vsebujejo urejeno oziroma strukturirano zbirko osebnih podatkov krščenih oseb. Med te podatke sodijo imena, datum in kraj rojstva, družinske povezave ter podatki o verskem prepričanju. Zaradi takšne organiziranosti imajo krstne knjige značaj zbirke osebnih podatkov v smislu GDPR. To je pomembno tudi pri knjigah v papirni obliki: njihova fizična oblika sama po sebi ne pomeni, da so izvzete iz pravil o varstvu osebnih podatkov.
Tudi avtonomija Cerkva in verskih organizacij po njenem mnenju ne izključuje uporabe GDPR. Cerkev ima pravico do samostojnega urejanja svojega verskega delovanja, vendar mora obdelavo osebnih podatkov izvajati skladno z uredbo. Obdelava pri tem ne pomeni le zbiranja podatkov ob krstu, temveč tudi njihovo nadaljnjo hrambo, iskanje in morebitno uporabo. Zato je treba presojati tudi upravičenost ohranjanja podatkov v evidenci po tem, ko posameznik izrazi željo po izstopu iz Cerkve in izbrisu podatkov.
Generalna pravobranilka nato razlikuje med obdelavo podatkov pred posameznikovo zahtevo in njihovim nadaljnjim hranjenjem po njej. Obdelava pred zahtevo za izstop iz Cerkve bi se lahko štela za zakonito na podlagi zakonitega interesa po členu 6(1)(f) GDPR, tudi če posameznik ni dal izrecne privolitve. Odsotnost takšne privolitve torej po predstavljenem stališču ne pomeni nujno, da je bilo dotedanje vodenje podatkov nezakonito.
Položaj pa se spremeni, ko posameznik obdelavi formalno ugovarja. Takrat lahko načeloma zahteva izbris podatkov iz krstne knjige. Cerkev sme obdelavo nadaljevati le, če izkaže nujne legitimne razloge za nadaljnjo obdelavo, ki prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznika. Njena splošna želja po ohranitvi evidenc zato sama po sebi še ne zadošča: presoditi je treba namen hrambe, njeno nujnost in težo posega v posameznikove pravice.
Kot morebiten upravičen razlog generalna pravobranilka navaja pravilno podeljevanje zakramentov. Krst ima v Katoliški cerkvi poseben pomen, ker se lahko podeli samo enkrat. Evidenca opravljenih krstov lahko zato služi preprečevanju ponovnega krsta iste osebe. Vendar tudi takšen verski razlog ne pomeni avtomatične pravice do neomejenega hranjenja vseh osebnih podatkov. Preveriti je treba, ali je konkretna obdelava za ta namen potrebna in ali interes Cerkve v okoliščinah posameznega primera prevlada nad pravicami zadevne osebe.
To tehtanje mora opraviti nacionalno sodišče. Na eni strani so posameznikova pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do varstva osebnih podatkov ter svoboda misli, vesti in vere. Na drugi strani sta avtonomija Cerkve in njena svoboda misli, vesti in vere. Obe skupini pravic uživata pomembno varstvo v pravnem redu EU. Zato odločitve ni mogoče sprejeti zgolj na abstraktni ravni, z vnaprejšnjo prednostjo ene strani.
Posebej je treba upoštevati razloge, zaradi katerih posameznik zahteva izbris, in posledice morebitne zavrnitve. Generalna pravobranilka poudarja, da lahko nadaljnje hranjenje osebnih podatkov pri verski skupnosti, od katere se želi posameznik distancirati, vpliva na njegovo pravico do samoodločanja. V določenih okoliščinah lahko povzroča tudi čustveno stisko. Zahteva za izbris zato ni le administrativno vprašanje, temveč lahko posega v osebno identiteto, prepričanje in odnos posameznika do verske skupnosti. Pravična rešitev zahteva dejansko uskladitev nasprotujočih si interesov.
Besedilo obravnava tudi možnost, da bi Cerkev podatke hranila zaradi arhiviranja v javnem interesu ali zgodovinskega raziskovanja, če nadaljnje obdelave ne bi mogla upravičiti z razlogi, povezanimi z verskim delovanjem. GDPR za takšne namene dopušča izjeme od pravice do izbrisa, vendar pod pogoji. Obdelava mora biti za navedene namene potrebna, zagotovljeni morajo biti ustrezni zaščitni ukrepi po pravu EU in nacionalnem pravu, spoštovano pa mora biti tudi načelo najmanjšega obsega podatkov. To pomeni, da se smejo obdelovati le podatki in v takšnem obsegu, kot je potrebno za dosego upravičenega namena.
Generalna pravobranilka ob tem pojasnjuje, da mora arhiviranje v javnem interesu služiti družbi kot celoti. Temeljiti mora na pravni obveznosti hranjenja evidenc ali dokumentov in vključevati določeno obliko dostopa javnih organov ali širše javnosti. Tudi zgodovinsko raziskovanje razume predvsem v povezavi z dejavnostmi, kakršne izvajajo akademske ali raziskovalne organizacije in ki lahko koristijo družbi. Sklicevanje na zgodovinsko vrednost krstne knjige torej še ne zadostuje; nacionalno sodišče mora preveriti, ali so pogoji za takšno izjemo dejansko izpolnjeni.
Če sodišče ugotovi, da nadaljnja obdelava ni upravičena, je pomembno tudi, kako mora biti izbris izveden. Zgolj prečrtanje podatkov, ki ostanejo berljivi, in pripis, da je posameznik izstopil iz Cerkve, ne pomenita izbrisa po GDPR. Podatki morajo postati neberljivi v obsegu, potrebnem za to, da posameznika ni več mogoče identificirati oziroma zlahka prepoznati. Hkrati je lahko ohranjen podatek, da je bil na določenem kraju in ob določenem času opravljen krst. Izbris zato ne zahteva nujno odstranitve celotnih strani iz krstne knjige; uporabijo se lahko ukrepi, ki zakrijejo ustrezne osebne podatke in ohranijo preostalo vsebino.
Pomembno je, da predstavljeno besedilo povzema sklepne predloge generalne pravobranilke in ne sodbe Sodišča EU. Generalna pravobranilka neodvisno predlaga pravno rešitev, vendar njeno mnenje za Sodišče ni zavezujoče. Sodišče EU bo podalo razlago prava EU, konkretni spor pa bo nato rešilo belgijsko sodišče ob upoštevanju te razlage.