Predstavništvo Svetega sedeža pri OZN v Ženevi

Nj. Eksc. nadškof dr. Ivan Jurkovič predaja poverilna pisma generalnemu direktorju Urada ZN v Ženevi Michaelu Møllerju (foto: nuntiusge.org).

Prihodnji mesec bo minilo natanko sedemdeset let od razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP) (resolucija Generalne skupščine OZN št. 217 A (III) z dne 10. decembra 1948) pod okriljem Organizacije združenih narodov.

SDČP v 18. členu opredeljuje pravico do veroizpovedi, ki je temeljna človekova pravica, po mnenju mnogih političnih filozofov in sociologov pa sodi med najbolj temeljne človekove pravice (Stres 2004, 15). To pravico, ki se odraža v vseh dimenzijah človekovega življenja, so želeli nekoč (tudi še danes) omejiti na povsem zasebno sfero – tako, da drugi ljudje človekove vernosti v javnosti ne bi opazili. Takšna monolitna pojavnost je izraz laicistične in relativistične države, ki ne zagotavlja pluralnosti in krni človekovo svobodo, zato je škodljiva in v nasprotju z mednarodnimi zavezami in demokracijo.

Človekove pravice vključno s pravico do verske svobode predstavljajo spoštovanje človekovega dostojanstva in dajejo prispevek k njegovemu celostnemu razvoju, prav tako pa v pravni dimenziji njihovo zagotavljanje kaže na stopnjo zrelosti neke sodobne države in družbe (Valentan, Res novae, 3/2018).

Svoj prispevek k zavzemanju za spoštovanje človekovih pravic daje tudi Sveti sedež preko svojega odposlanca v OZN v Ženevi. Nuncij dr. Ivan Jurkovič je prvi Slovenec na tem položaju. Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.