Pravna konferenca v Mariboru

V Mariboru je 21. 5. 2025 potekala 3. mednarodna znanstvena pravna konferenca z naslovom: Moč dialoga v razdeljenem svetu. Konferenco je organizirala Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea Maribor in Teološko fakulteto Karlove univerze v Pragi. Častni pokrovitelj je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Udeležence konference je uvodoma pozdravil mariborski nadškof metropolit mons. Alojzij Cvikl, ki je dejal, da “v času, ko se svet sooča z vse bolj kompleksnimi izzivi – geopolitičnimi napetostmi, kulturnimi razhajanji, tehnološkimi preobrazbami in podnebnimi krizami – ostaja dialog ena izmed redkih poti, ki ne vodi le k razumevanju, temveč k resnični prenovi. A da bi bil dialog verodostojen in učinkovit, mora temeljiti na skupnem spoštovanju, resnici in vrednotah, ki presegajo interese trenutka. Ravno tukaj vstopa tudi pravo – kot instrument pravičnosti, a tudi kot jezik dialoga. Pravo, ki ne služi le formalnosti, temveč človečnosti. V tem duhu ne moremo mimo bogatega prispevka Katoliške cerkve, ki skozi stoletja ni oblikovala le duhovnega življenja milijonov, temveč tudi globoko zaznamovala temelje sodobnega pravnega mišljenja in družbenih institucij.”

Sledila sta še pozdravna nagovora rektorja Univerze Alma Mater Europaea Maribor, prof. dr. Ludvika Toplaka, in dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Tadeja Steguja.

Slavnostno predavanje je pripadlo predsedniku Državnega sveta RS, Marku Lotriču. V njem je spomnil, da je naslovna tema konference izrazito aktualna in večplastna. “V družbenem prostoru, ki ga zaznamujejo povečane polarizacije, delitve in naraščajoče napetosti – tudi zaradi vpliva družbenih omrežij – je pogosto lažje govoriti kot poslušati, lažje etiketirati kot razumeti. Kljub temu menim, da prav v dialogu tiči moč: moč razumevanja, preseganja konfliktov in iskanja skupnih rešitev… Verjamem, da je dialog temelj demokracije. A dialog ni zgolj izmenjava mnenj. Pravi dialog vključuje pripravljenost poslušati, razumeti drugačnost in iskati skupni jezik tudi takrat, ko je najtežje. Brez poslušanja dialog postane le vzporedni monolog – govor brez poslušalcev. Zavedati se moramo, da demokracija ni samoumevna. Je proces, ki zahteva aktivno vajo v poslušanju, razumevanju in sodelovanju. Tega so se zavedali tudi ustanovni očetje Evropske unije, ki so po uničujočih svetovnih vojnah utemeljili projekt miru, sprave in spoštovanja človekovih pravic… Spoštovanje je temelj vsakega dialoga. Brez spoštovanja pogovor hitro postane manipulacija. Zato je dolžnost javnih institucij, da s svojim zgledom spodbujajo spoštljivo razpravo.

Mariborski nadškof metropolit mons. Alojzij Cvikl

Rektor Univerze Alma Mater Europaea Maribor prof. dr. Ludvik Toplak

Država, ki zna poslušati svoj narod, in narod, ki zna sodelovati z državo – to je resnična moč demokracije,” je še dejal in sklenil, da “če razlike med nami kopljejo jarke, je na nas, da z dialogom gradimo mostove. Slovenija ima majhne razdalje, kar pomeni, da lahko mostove gradimo hitro – znotraj naših skupnosti, med kmeti, obrtniki, delavci in vsemi, ki soustvarjajo naše vsakdanje življenje. A mostovi morajo presegati tudi državne, geografske in ideološke meje. Dialog mora postati globalna praksa. Gradnja mostov ni lahka. A dolžnost vsake odgovorne družbe je, da kljub temu vztraja. Največja moč dialoga ni govoriti – temveč znati iskati skupne točke v razdeljenem svetu.”

Sledila so štiri predavanja

povzetki

Doc. dr. Katarina Vatovec, Evropska pravna fakulteta
Dialog kot temelj identitete EU: med vrednotami, izzivi in geopolitičnimi spremembami

V Državnem svetu odločno zavračamo sovražni govor, poniževanje in etiketiranje – še posebej, kadar prihaja iz vrst voditeljev in vseh tistih, ki bi morali biti zgled. Ne moremo govoriti o moči dialoga, če hkrati dopuščamo zaničevanje določenih poklicnih ali družbenih skupin – zdravnikov, učiteljev, javnih uslužbencev, prejemnikov socialne pomoči. Besede imajo posledice. In v času, ko je solidarnost v družbi na preizkušnji, moramo z njimi ravnati še toliko bolj odgovorno. Dialog ni znak šibkosti – je orodje stabilnosti. Odnosi med ljudmi, ki se ne znajo pogovarjati, se sčasoma začnejo krhati. Sistemi, ki izrinejo pluralnost mnenj in poslušanje, propadejo najhitreje. Zato je naloga institucij, kot je Državni svet, da ustvarjajo pogoje za vključujoč, stalen in spoštljiv dialog med vsemi deležniki. Tudi ključna vprašanja prihodnosti – prehranska, energetska in ekonomska varnost – se ne rešujejo z enostranskimi potezami. Zahtevajo usklajeno, potrpežljivo dogovarjanje. To še posebej velja za sistemske reforme, kot je pokojninska zakonodaja. Ta zadeva vse: upokojence, zaposlene, delodajalce in državni proračun. Le dialog med vsemi ključnimi akterji lahko pripelje do dolgoročno vzdržnih in pravičnih sistemov. A dialog ni le naloga institucij. Je tudi vrednota vsakdanjega življenja. Vsak dan se soočamo s situacijami, kjer ni vprašanje, ali se bomo strinjali – temveč, ali bomo znali sobivati z razlikami. Naj se torej moč dialoga začne pri vsakem izmed nas – v družini, v šoli, na delovnem mestu, v skupnosti.

Dekan Teološke fakultete UL doc. dr. Tadej Stegu

Doc. dr. Katarina Vatovec, Evropska pravna fakulteta

Evropska unija ni zgolj pravna skupnost, temveč politični in vrednostni projekt, ki temelji na dialogu, sprejemanju in uresničevanju »združenega v raznolikosti« ter skupni vrednostni podstati. Povezovanje evropskih držav se je začelo kot odziv na posledice druge svetovne vojne, ko je bila Evropa porušena, gospodarsko oslabljena in politično razdeljena. Schumanova deklaracija iz leta 1950 je poudarila, da »svetovnega miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo«, in postavila temelje za Evropsko skupnost za premog in jeklo – prvi korak k dolgoročnemu povezovanju, »ki je nujen za ohranjanje miru«. Čeprav je bilo evropsko sodelovanje sprva osredotočeno na gospodarstvo, je postopoma preraslo v širše politično povezovanje, v katerem so v ospredje stopile skupne vrednote, denimo spoštovanje človekovega dostojanstva, demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Vendar v sodobnem svetu, kjer se mednarodni odnosi vse bolj pomikajo proti igri z ničelno vsoto, tudi Evropska unija ni imuna na izzive. Erozija spoštovanja mednarodnega prava, geopolitične napetosti in notranjepolitične razlike vplivajo na enotnost Unije ter njeno zmožnost delovanja kot enoten globalni akter. V tem kontekstu dialog ostaja ključni dejavnik za ohranjanje njene enotnosti in stabilnosti. Omogoča preseganje zgodovinskih in političnih delitev, izgradnjo zaupanja ter iskanje skupnih rešitev kljub razhajanjem v interesih držav članic.

Čeprav je zaradi notranjih in zunanjih pritiskov pogosto otežen, ostaja dialog nepogrešljivo orodje za zaščito evropske identitete in vrednot. Njegova prihodnost je odvisna od pripravljenosti na poslušanje in gradnjo skupne vizije – kar bo odločilno ne le za Evropsko unijo, temveč tudi za širši mednarodni red.

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani
Dialog v kriznih trenutkih: izzivi in rešitve za klerike in zakonce

V kriznih trenutkih, kot so izguba službe, odpoved, odslovitev iz kleriškega stanu ali celo izgon iz redovne hiše, je dialog med klerikom in cerkveno oblastjo ključen. Omogoča spoštljivo in premišljeno prilagajanje na novo življenjsko situacijo, iskanje konkretnih rešitev ter zagotavljanje ustreznega vzdrževanja. Odprt in človeški pogovor preprečuje negotovost, podpira dostojanstvo posameznika in izraža krščansko skrb ter pravičnost v prehodnih obdobjih spremembe službe ali stanu. Krizni trenutki pa so navzoči tudi med zakonci. Ko nastopi ločitev ali razveza, je odprt in spoštljiv dialog med bivšima zakoncema ključen za spravo ali pravično ureditev preživljanja.

Samo odprt dialog omogoča dogovor o vzdrževanju, dostojnem življenju in pravni zaščiti obeh strani. Dialog pomaga reševati nesoglasja ter omogoča poštene in trajnostne rešitve v korist obeh zakoncev.

Izr. prof. dr. Luka M. Tomažič, Univerza Alma Mater Europaea Maribor
Mednarodni odnosi in temeljne vrednote

Glede na aktualna globalna in regijska dogajanja gre ugotoviti, da se mednarodni odnosi iz igre s pozitivno vsoto spreminjajo v igro z ničelno vsoto. Intenzivirajo se oboroženi in drugi konflikti, prihaja do erozije spoštovanja mednarodnega prava in do oviranja svobodne trgovine. Uveljavlja se ideja, da sila prevlada nad pravičnostjo. Pot iz takšnih okoliščin ni zgolj politična, ekonomska ali vojaška, je zlasti vrednostna. Stanje moramo biti sposobni ovrednotiti z realističnim razumevanjem mednarodnih odnosov. Hkrati je nujno prevpraševanje, katere so temeljne vrednote, ki bodo nujne, da odnose uravnotežimo in uspešno sledimo regulativnemu idealu trajnega miru. Potencialni odgovor ponuja Finnisova novotomaževska teorija naravne pravičnosti. Za stabilizacijo mednarodnih odnosov je zlasti pomembno spoštovanje temeljnih vrednot življenja in praktične razumnosti, v smislu diplomatskih odnosov pa tudi prijateljstva in igre. Odgovornost pri tem ni zgolj kolektivna, temveč zlasti individualna. Obstaja samo ena pot do odrešitve, in to je, da prevzamemo odgovornost za grehe vseh ljudi.

Doc. dr. Pavel Frivaldsky, Teološka fakulteta Karlove univerze v Pragi
Dialoški značaj razuma in vere v luči Josepha Ratzingerja - Benedikta XVI.

Avtor obravnava dialoško pojmovanje krščanske vere in razuma v delu Josepha Ratzingerja – Benedikta XVI. Nemški teolog se vključuje v razpravo, ki je v dvajsetem stoletju potekala v Nemčiji o vlogi filozofije v teološkem diskurzu, in predstavlja lastno pojmovanje, ki temelji na klasični sintezi grške misli in svetopisemskega sporočila v antičnem in srednjeveškem krščanstvu. Kristološko pojmovanje resnice in relacijsko razumevanje človeške osebe in njenega razuma omogočata preseganje dualističnega odnosa med vero in razumom ter ponujata še vedno veljavne perspektive za medsebojni dialog med teologijo in filozofijo.

Prof. dr. Zdravko Jovanović, Pravoslavna bogoslovna fakulteta Univerze v Beogradu (v odsotnosti)
Dialoška paradigma Klemena Aleksandrijskega: Povezovanje krščanstva in klasične kulture ter preseganje sodobnih kulturnih delitev

Gre za ponovno ovrednotenje dialoškega pristopa Klemena Aleksandrijskega na presečiščih krščanstva in klasične grško-rimske kulture, pri čemer se izpostavlja

Doc. dr. Pavel Frivaldsky, Teološka fakulteta Karlove univerze v Pragi

njegovo praktično relevantnost za reševanje kulturnih, političnih in teoloških razhajanj v sodobnih kontekstih zahodne kulture. Medtem ko je bila teoretična integracija helenistične filozofije v okviru Klemenove krščanske misli pogosto predmet raziskav, je manj pozornosti namenjene praktični uporabi njegove metode v sodobnem teološkem diskurzu in kulturnem udejstvovanju. Študija uporablja sodobne hermenevtične metode – kot sta narativna kritika in teorija recepcije (reader-response theory) – na Klemenove spise, s čimer razkriva nove možnosti razlage. Avtor prav tako raziskuje retorične in pedagoške strategije, ki so bile temelj Klemenove apologetske misije, pri čemer poudarja njegovo subtilno uporabo klasične misli ne kot grožnje veri, temveč kot pripravljalnega sredstva (παιδαγωγός) za dosego krščanske resnice. Na koncu študija nakazuje, kako Klemenov model kulturnega dialoga ponuja prepričljivo paradigmo za sodobno krščansko udejstvovanje v odnosu do sekularizma, pluralizma in postmodernih intelektualnih tokov.

V zaključnem delu konference so udeleženci izkoristili priložnost za postavljanje vprašanj predavateljem, kar je spodbudilo živahno razpravo ter dodatno osvetlilo predstavljene teme. Poudarjena je bila pomembnost praktične uporabe pravnih teorij in izmenjave izkušenj med strokovnjaki. Vprašanja so pokazala visoko stopnjo angažiranosti udeležencev in potrdila aktualnost obravnavanih pravnih izzivov, kar je še dodatno prispevalo k uspešnosti dogodka.

Programski odbor konference:
doc. dr. Katarina Vatovec
doc. dr. Sebastijan Valentan
prof. dr. Zdravko Jovanović