Sodišče

Blog

Malteški red v Sloveniji

 

Dr. Tadej Jakopič, ki je gost tokratnega Kanonistovega intervjuja, je od leta 1995 član Suverenega malteškega reda. Leta 2019 je postal predsednik samostojne Slovenske asociacije suverenega malteškega reda.

1. Republika Slovenija ima s Suverenim malteškim redom (SMR) sklenjene diplomatske odnose od leta 1992. Kako to, da je SMR subjekt mednarodnega prava?

Suvereni vojaški in bolničarski red sv. Janeza Krstnika iz Jeruzalema, Rodosa in Malte, kot je polno ime Reda (v vsakdanji uporabi pa Suvereni malteški red), je svojo suverenost dobil že v letu 1307, ko so redovni bratje prišli na otok Rodos, kjer je bil predstojnik Reda (veliki mojster) tudi suveren otoka. Od tedaj naprej se govori o suverenem Redu in je mednarodno pravni subjekt. To je Redu vedno služilo še posebej v humanitarni dejavnosti, saj so pri tovrstnih aktivnostih velikokrat razne ovire, ki jih diplomatska dejavnost mednarodno pravnega subjekta veliko lažje in hitreje preseže.

To  je najbolj vidno pri obsežnejših t.i. humanitarnih katastrofah, ko je prihod fizične in materialne pomoči oviran zaradi različnih politično motiviranih zaprek oz. preprek in je mnogo organizacij ter ljudi dobre volje ustavljenih v svoji dejavnosti.  Mednarodno pravna subjektiviteta je pri našem delu zares dragocena in pomembna razsežnost.  

2. Katere so aktivnosti, ki najbolj zaznamujejo odnose med SMR in Republiko Slovenijo?

Od sklenjenih diplomatskih odnosov naprej je aktivnost Reda v Republiki Sloveniji usmerjena v specifične potrebe, sprotno zaznane v slovenski družbi, obenem pa so stalnice, ki jih v delovanju Reda najdemo povsod po svetu. Verjetno smo pri širši slovenski javnosti najbolj vstopili v prepoznavnost prav zaradi pomoči pri odpravljanju hudih posledic žleda v letu 2014, za kar je Društvo Malteška pomoč Slovenije prejelo  bronasti znak Civilne zaščite kot priznanje za nesebično pomoč. Ne smem pozabiti na projekte, povezane z romsko skupnostjo v RS, pomoč ob prihodov migrantov,  nedavno pa pomoč pri sprejemanju in oskrbi Slovencev, ki se zaradi težkih razmer vračajo v domovino. Že daljše obdobje sodelujemo z Oddelkom za  invalidno mladino  in rehabilitacijo v Stari Gori. Med stalnice našega dela na Slovenskem pa sodi delo v domovih za ostarele (Ljubljana, Maribor) in laičnih ambulantah prve pomoči (Brezje, Sveta Gora idr.) Kar nekaj naših članov pa je tudi izrednih delilcev obhajila, kar je v pomoč domačim župnijam.

Artboard 1.png

3. Od leta 2003 v Sloveniji deluje tudi samostojna asociacija SMR. Kakšen je njen pravni status in kaj je njeno poslanstvo?

Zgodovinsko je bil Red razdeljen v osem prioratov (oz. jezikovnih skupin), ki so združevali redovnike z zaobljubami (čistost, uboštvo, pokorščina) in so predstavljali srce Reda, njegovega delovanja in poslanstva. Kjer ni redovnikov oz. zadostnega števila, da bi bil ustanovljen sub-priorat (zgodovinsko število prioratov se ne spreminja), pa ob predpisani kvoti članov nastane nacionalna asociacija. V Republiki Sloveniji je torej Slovenska asociacija suverenega malteškega reda. Pri nas je registrirana kot društvo in deluje od leta 2003. Slovenska asociacija je sedaj torej osnovna celica Reda na Slovenskem, kamor je prišel  že pred letom 1217, ko imamo dosedaj poznani prvi vir o prisotnosti na naših tleh (prvi zametki Reda segajo v leto 1048 v Jeruzalemu, 15. 2. 1113 pa ga je kot Red potrdil papež Pashal II. z bulo Pie postulatio voluntatis.). Asociacija ima kot poglavitno nalogo uresničevanje redovne karizme: TUITIO FIDEI ET OBSEQUIUM PAUPERUM (zaščita vere in pomoč ubogim). To uresničuje po svojih članih (vitezi, dame in kaplani Reda), ki so za  svoje konkretno delo vključeni v Malteško pomoč Slovenija, ki ima status humanitarne organizacije. Preprosteje povedano so člani Slovenske asociacije člani Malteške pomoči Slovenija, niso pa vsi člani Malteške pomoči Slovenija tudi člani Slovenske asociacije.

4. V času migrantskega vala pred petimi leti v Sloveniji je bil SMR, oziroma njegovi organi, zelo aktiven. Zakaj ste se odločili priskočiti na pomoč državi?

Ker Red deluje v Republiki Sloveniji, želi najprej prisluhniti konkretnim razmeram in dogodkom, v katere se vključuje z delovanjem po svoji karizmi. Pomembna vključitev je bila v času migrantskega vala, kjer smo pomagali na Dobovi z nočnim dežurstvom pri sprejemanju migrantov, ko smo jim ponudili vroč čaj in tudi nekaj naučenih arabskih besed. Če je človek v stiski, mu je treba nuditi pomoč, vse ostalo pa so naloge politike. Kot državljani Slovenije in kot člani Suverenega malteškega reda smo čutili dolžnost, da damo na razpolago svoj čas, sredstva in dobro voljo, saj so se, čeprav zelo bežno, pred našimi očmi odvijale premnoge človeške tragedije, ki so potrjevale našo odločitev za skromno pomoč.

5. SMR ima stalno predstavništvo in veleposlanika tudi v Ženevi pri OZN in še pri drugih mednarodnih organizacijah. Kam je usmerjena njegova mednarodna aktivnost?

Dr. Tadej Jakopič (levo) med karitativno akcijo

Mednarodna aktivnost naših veleposlanikov v državah, s katerimi ima Red diplomatske odnose, je usmerjena v učinkovito humanitarno delovanje, ki je vedno na prvem mestu. Veleposlaniki svoje delo v posameznih državah dodatno dopolnjujejo z izkušnjami veleposlanikov oz. predstavnikov Reda pri mednarodnih organizacijah z namenom večje učinkovitosti pri izpolnjevanju redovnega poslanstva in čim boljšem konkretiziranju v času in prostoru.

Z dr. Tadejem Jakopičem se je pogovarjal mag. Sebastijan Valentan

BIOGRAFIJA

Dr. Tadej Jakopič se je rodil v Ljubljani. Obiskoval je Gimnazijo Ledina in leta 1999 diplomiral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter za diplomo prejel fakultetno nagrado sv. Tomaža Akvinskega. Leta 2005 je doktoriral in postal predavatelj na Katehetski pastoralni šoli v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Že 33 let je organist v župniji Ljubljana – Trnovo, 20 let pa je bil tudi organist pri sv. Trojici v Ljubljani. Vodi romarske skupine in je od leta 1995 član Suverenega malteškega reda. Leta 2019 je postal predsednik samostojne Slovenske asociacije suverenega malteškega reda.

Poglejte tudi druge Kanonistove intervjuje

Kanonist