Kanonist
Sodišče

Blog

Sporazumi med Vlado in verskimi skupnostmi prazni

Dr. Gregor Lesjak (foto: Delo)

Dr. Gregor Lesjak (foto: Delo)

Artboard 1.png
(foto: Primorske novice)

(foto: Primorske novice)

 

Gost novembrskega Kanonistovega intervjuja je direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak, filozof in raziskovalec religijskih organizacij v Sloveniji.

* * *

1. Urad za verske skupnosti spada pod Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Katere so glavne pristojnosti Urada?

Pristojnosti Ministrstva za kulturo na upravnem področju verske svobode so določene s 30. členom Zakona o verski svobodi. Te pristojnosti v skladu z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Ministrstvu za kulturo izvaja Urad za verske skupnosti.

2. Na Uradu za verske skupnosti spremljate položaj Cerkva in drugih verskih skupnosti. Kako to spremljanje poteka? Kaj ugotavljate? Je njihov položaj v Sloveniji ustrezen?

Spremljanje položaja cerkva in drugih verskih skupnosti teče na vseh ravneh in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To pomeni, da spremljamo večino slovenskih medijev, da se odzivamo na povabila k obisku dogodkov, ki jih pripravljajo cerkve in druge verske skupnosti, da kakšen dogodek za vse in posamične sprejeme pripravimo sami, da spremljamo dogajanje v strokah, povezanih z religijo in se tega dogajanja po svojih zmožnostih tudi aktivno udeležujemo, doma in v tujini, da to področje – vključno z neregistriranimi religijskimi in duhovnimi skupinami in gibanji – poglobljeno poznamo, da spremljamo delo mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z versko svobodo, itn.

Vprašanje o naših ugotovitvah je preveč splošno, da bi lahko strnjeno odgovarjal. Enako splošno pa lahko ugotovim, da je Slovenija nedvomno religijsko pluralna država (s svojimi izrazitimi posebnostmi), in da v njej nedvomno uživamo visoko stopnjo verske svobode.

O ustreznosti položaja cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji odloča zakonodajalec.

3. Urad za verske skupnosti Cerkvam in drugim verskim skupnostim nudi tudi strokovno pomoč. V čem se ta strokovna pomoč najbolj kaže? Se Cerkve in verske skupnosti za strokovno pomoč pogosto obračajo na Urad?

Cerkve in druge verske skupnosti lahko na Uradu za verske skupnosti prejmejo strokovno pomoč s področja verske svobode oziroma problematike, ki jo določajo pristojnosti Ministrstva za kulturo na tem področju. Kot vsi državni uradniki se seveda dobrohotno odzovemo na vsakršno prošnjo, vendar povečini tako, da jo zgolj preusmerimo, če ne sodi v naš delokrog.

4. Vlada je leta 2015 ustanovila tudi Svet Vlade RS za dialog o verski svobodi, katerega podpredsednik ste. Svet je namenjen široki dialoški obravnavi zadev s področja verske svobode. Katera odmevnejša področja ste že obravnavali in kakšni so bili zaključki?

Ena izmed lastnosti dialoga med državo in registriranimi verskimi skupnostmi, ki jo mora odražati tudi delo našega sveta, je transparentnost. Vsi dokumenti Sveta Vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi so zato javno objavljeni. V svetu opravljam funkcijo namestnika predsednika.

5. Svet se je od ustanovitve leta 2015 pa do danes sestal zgolj trikrat. Zakaj ne prihaja do pogostejših srečanj?

Problematiko, ki jo na svojih sejah obravnava svet, predlagajo kvalificirani predlagatelji. Kot lahko vidite iz poslovnika, so to: vlada, ministrstva in vladne službe, člani sveta in registrirane verske skupnosti. Svet se ni večkrat sestal, ker kvalificirani predlagatelji kljub več pozivom niso predlagali tem za obravnavo. Vedeti pa je treba, da svet ne obravnava predlogov verskih skupnosti, ki se nanašajo na njihove posebne pravice ali poseben položaj, ne obravnava zahtev, ki jih je mogoče arbitrarno uresničiti ali ne, pač pa zgolj tiste, ki jih je mogoče povezati s temeljno človekovo pravico do verske svobode in jih država torej mora zagotavljati vsem. Svet se sicer od ustanovitve naprej sooča s pritiski verskih skupnosti po obravnavi vprašanj, ki sodijo med njihove posebne pravice. Odsotnost vprašanj s področja verske svobode morda lahko pomeni, da za to človekovo pravico v Sloveniji zaenkrat dobro skrbimo.

6. Rimskokatoliška cerkev ima preko Svetega sedeža z našo državo sklenjen mednarodni sporazum. Tudi nekatere druge verske skupnosti so z Vlado RS sklenile sporazume o pravnem položaju. Kakšna je pravna veljava teh slednjih?

Res je, vlada je sklenila več dvostranskih sporazumov o pravnem položaju z različnimi verskimi skupnostmi, vendar so ti sporazumi prazni. Podpisnicam niti s samim dejstvom sporazuma niti z vsebino teh aktov ne zagotavljajo prav ničesar, kar tudi sicer ne bi vsebovala slovenska zakonodaja. Popolnoma vseeno torej je, ali so bili kdaj sklenjeni ali ne; popolnoma enake pravice in dolžnosti veljajo tudi za tiste verske skupnosti, ki sporazumov z vlado nikoli niso sklepale.  

Te sporazume je morda najbolje razumeti kot zgodovinski relikt ali slepo ulico v urejanju pravnega položaja verskih skupnosti v Sloveniji. Kot veste, je vlada v letu 1993 ustanovila svoje prvo delovno telo za obravnavo vprašanj verskih skupnosti, Mešano krovno komisijo z Rimskokatoliško cerkvijo. Ko je postalo jasno, da pogovori v tej komisiji (in njeni naslednici) vodijo k sporazumu med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, so podobna jamstva o svojem pravnem položaju zahtevale tudi druge verske skupnosti. Vlada se je na temelju enakopravne obravnave na te zahteve odzvala s sklepanjem sporazumov, o katerih sprašujete. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v RS (1976) v tistem času že močno zastarel in da v politiki (do leta 2007) niso zmogli konsenza o razveljavitvi oziroma nadomestitvi tega zakona z novim. Sklepanje sporazumov, o katerih sprašujete, se je nanašalo tudi na te dileme. Če namreč politika ne bi zmogla zadevnega konsenza, bi pravni položaj verskih skupnosti lahko urejali tudi tako, da bi vlada z vsako registrirano posebej sklenila sporazum o njenem pravnem položaju. Pa se je izteklo drugače. 

Intervju pripravil: mag. Sebastijan Valentan

Kanonist