Kanonist
Sodišče

Sveti zakon

Poročna prstana (foto: Maksimilijan Krautič)

Poročna prstana (foto: Maksimilijan Krautič)

 


”Zakonska zveza, s katero mož in žena ustanovita celovito življenjsko skupnost in je po svoji naravi naravnana v blagor zakoncev in roditev ter vzgojo otrok, je med krščenimi od Kristusa Gospoda povzdignjena v dostojanstvo zakramenta.”

  1. Kateri sta bistveni lastnosti zakona?
    Bistveni lastnosti zakona sta enost in nerazvezanost, ki v krščanskem zakonu zaradi zakramenta dobita posebno trdnost.

  2. S čem nastane zakon?
    Zakon nastane s privolitvijo, ki jo pravno sposobni osebi zakonito izrazita in je ne more nadomestiti nobena človeška oblast.

  3. Kaj je zakonska privolitev?
    Zakonska privolitev je dejanje volje, s katerim se mož in žena v nepreklicni zvezi drug drugemu izročita in sprejmeta za ustanovitev zakona.

4. Ali lahko katoliška zaročenca skleneta predporočno pogodbo?
S predporočno pogodbo, ki jo omogoča slovenski pravni red, se ureja ureditev premoženjskopravnih razmerij med bodočima zakoncema, predporočno pogodbo, ki ji po domače rečemo tudi ženitna pogodba, pa lahko skleneta tudi zakonca, ki sta že poročena. S pogodbo lahko določita, kako se bo urejalo upravljanje s tistim, kar bosta pridobila po poroki. S predporočno pogodbo lahko zaročenca ali tudi že zakonca določita, da premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, ne bo več skupno, ampak se bo delilo, kot sta se dogovorila v predporočni pogodbi.

Najbolj problematično je, če se predporočna pogodba sklepa za primer razveze. Zaročenca bi namreč s tem že nakazovala, da dopuščata možnost, da se bosta ob primeru težav ločila in da zakonske zveze ne pojmujeta kot doživljenjske skupnosti.

5. Kaj mora storiti župnik (in zaročenca) preden prisostvuje poroki? V katerih primerih mora dati dovoljenje za poroko drugemu duhovniku?
Ženin prihaja iz župnije A, nevesta pa iz župnije B. Poročiti se želita v župniji C.

Če ju bo poročal župnik župnije C potrebuje od zaročencev odpustnico od njunega lastnega župnika. Odpustnico pripravi tisti župnik (župnik A ali župnik B), ki ju je pripravil na poroko, ki je ugotovil samski stan, poskrbel za oklice in sestavil Zapisnik pred poroko. Z odpustnico lastni župnik potrdi, da je opravil vse kar je potrebno za poroko. Če zaročenca nimata odpustnice, to pomeni, da se brez vednosti lastnega župnika želita poročiti pri župniku župnije C, potem je le-ta dolžan storiti vse, kar zahteva območno pravo (kan. 1067, tč. 1-5), to je, da zaročenca sam pripravi na poroko in poskrbi, da so zbrani vsi potrebni dokumenti. Hkrati pa za dopustnost poroke v svoji župniji potrebuje dovoljenje od svojega škofa (lastnega ordinarija) ali od njunega župnika. Poroko vpiše v poročno knjigo, potem pa sporočilo o opravljeni poroki pošlje še župnijam krsta (kjer sta bila zakonca krščena).

Če pa bo poroki prisostvoval drug duhovnik (ali diakon), potrebuje za veljavno prisostvovanje poroki pooblastilo od njunega lastnega župnika in zato, da bo prisostvovanje dopustno, še dovoljenje župnika župnije, kjer bo poroka (npr. župnika župnije C). Pooblastilo in dovoljenje se lahko podeli ustno, vendar se mora kasneje izdati v pisni obliki, da se priloži dokumentom.

6. Ali je mogoča poroka med katoličanom in evangeličanom?
Mešani zakon med dvema kristjanoma (en zakonec je katoličan, drugi pa evangeličan) je za Katoliško cerkev zakrament. V primeru ločitve in želje po ponovni poroki, bi morala cerkveno poročena zakonca vložiti zahtevo na cerkveno sodišče s prošnjo za ugotavljanje ničnosti prvega zakona. Za mešane zakone katoličanov z evangeličani je v veljavi Ekumenski poročni obrednik. Obred se lahko opravi v eni od obeh cerkva. Duhovnik Cerkve, kjer je obred, obred tudi vodi, drugi duhovnik pa sodeluje. Katoliški zakonec mora za ekumensko poroko dobiti dovoljenje svojega škofa (krajevnega ordinarija).

7. Ali je mogoča poroka med katoličanom in muslimanom ali nevernikom?
Mešani zakon različne vere (en zakonec je katoličan, drugi pa nekrščen - musliman, mormon ali agnostik) je za Katoliško cerkev veljavni zakon in ni zakrament. Poročni obred veže oba zakonca (v primeru, da bi se eden ali pa oba tako poročena zakonca kdaj kasneje razšla in bi se želela znova poročiti v Katoliški cerkvi, bi morala najprej dokazati samski stan, to je, na cerkvenem sodišču dokazati ničnost prvega zakona). Obred se lahko opravi v Katoliški cerkvi, vendar brez maše. Na posebno željo zaročencev lahko tudi z mašo. Če bi poročni obred želela skleniti zunaj cerkve, potrebujeta dovoljenje tamkajšnjega škofa. Katoliški zakonec mora za takšno poroko dobiti dovoljenje in spregled svojega škofa (krajevnega ordinarija).

8. Zakaj Katoliška cerkev omogoča poroko med katoličanom in drugim kristjanom ali nekrščanskim vernikom?
Mešani zakon med dvema kristjanoma ali med katoličanom in nekrščanskim vernikom (oz. nevernikom) omogoča Cerkev v korist katoličana. Slednji lahko po poroki prejema vse zakramente in druge ugodnosti.