Kanonist
Sodišče

Sveti krst

Papež Frančišek krščuje otroka (foto: splet)

Papež Frančišek krščuje otroka (foto: splet)

 


“Kan. 96 — S krstom se človek včleni v Kristusovo Cerkev in postane v njej oseba z dolžnostmi in pravicami, lastnimi kristjanom glede na njihov položaj, kolikor so v cerkvenem občestvu in če ne nasprotuje zakonito izdana sankcija.”

  1. Kaj je sveti krst?
    Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.

  2. Kdaj prvikrat izpovemo vero?
    Prvikrat izpovemo vero pri krstu.

  3. Ali tisti, ki ni prejel krsta, lahko prejema zakramente?
    Kdor ni prejel krsta, ne more veljavno prejeti drugih zakramentov.

4. Kdo je lahko krstni boter?
Botra otroku izberejo njegovi starši, lahko pa si ga krščenec izbere tudi sam, če h krstu pristopi v kasnejši dobi. Star mora biti vsaj 16 let, katoličan, ki je že bil pri birmi in obhajilu. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel.

5. Sta starša lahko krstna botra svojemu otroku?
Oče ali mati svojemu otroku ne moreta biti krstna botra, ker opravljata že pomembnejšo nalogo: sta starša. Lahko pa sta priči krsta.

6. Mora krščenec nujno imeti botra?
Za veljaven in dopusten prejem svetega krsta boter ni nujno potreben, če pa je le mogoče, naj krščenec botra ima, saj si bo prav on skupaj s starši prizadeval, da bo krščeni po krstu živel, kakor je primerno za kristjana in vestno izpolnjeval dolžnosti, ki iz krsta izhajajo.

7. Ali lahko ima krščenec več botrov?
Boter ali botra naj bo samo eden ali ena, lahko pa sta eden in ena.

8. Ali je pravoslavni vernik lahko boter nekomu, ki bo krščen v Katoliški cerkvi?
Vzhodni pravoslavni kristjani so lahko skupaj s katoliškim botrom botri katoliškemu krščencu.