Je veljavna poroka katoličanov v binkoštni cerkvi?
Ljudje se poročajo na različnih lokacijah, vendar pravo Katoliške cerkve za tiste, ki so krščeni v njej, določa pravila, ki jih je potrebno upoštevati. Če sta bila zakonca ob sklenitvi zakona krščena in v Katoliški cerkvi ter sta se recimo poročila v binkoštni cerkvi pred binkoštim pastorjem, brez navzočnosti katoliškega duhovnika ali diakona in brez spregleda od kanonske oblike, je treba njuno zakonsko zvezo po katoliškem kanonskem pravu šteti za neveljavno zaradi pomanjkanja kanonske oblike.
To izhaja najprej iz kan. 1108 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP): veljavne so tiste poroke, ki so sklenjene pred krajevnim ordinarijem, župnikom ali duhovnikom oziroma diakonom, ki ju je eden od njiju pooblastil, ter pred dvema pričama. Kan. 1117 pa določa, da je predpisana oblika obvezna, kadar je bila vsaj ena od strank krščena v Katoliški cerkvi ali sprejeta vanjo.
Če je poroko v binkoštni cerkvi vodil pastor binkoštne cerkve, pomeni, da kanonska oblika, ki se zahteva za katoličana, ni bila izpolnjena.
To je pomembno tudi zato, ker kan. 1127 § 2 ZCP predvideva možnost spregleda od kanonske oblike v posameznem primeru, kadar obstajajo resne težave. Vendar mora biti takšen spregled podeljen od krajevnega ordinarija katoliške stranke in mora biti za veljavnost ohranjena neka javna oblika sklenitve zakona.
Opozoril bi rad še na nekaj. Za katoličana je bistveno, da sklene veljavni zakon v kanonski obliki, saj je tak zakon po svoji naravi tudi zakrament (kan. 1055; Slatinek, Education for Interreligious Dialogue in the Family, 2015, 119). To mojo misel je pozneje zelo jasno povzel dr. Andrej Saje v članku Zakonska zveza protestantov s stališča Katoliške cerkve. Saje se pri tem izrecno sklicuje na moje delo in pravi, da Katoliška cerkev svoje razumevanje krščanskega zakona uporablja tudi za kristjane drugih krščanskih skupnosti, kadar imajo veljaven krst. Hkrati pa poudari, da Katoliška cerkev za svoje vernike predpisuje kanonsko obliko poroke (Saje 2017, 128).
Zato je treba v našem primeru odgovoriti, da katoličana zakona nista sklenila na način, ki ga zahteva cerkveno pravo. Poroka je bila pred binkoštim pastorjem, brez katoliškega poročitelja in brez spregleda od kanonske oblike. Če binkoštni pastor poročenima v binkoštni skupnosti ne izda »poročnega lista«, ni tako pomembno. Odločilno je, da katoličana nista upoštevala predpisane kanonske oblike.
Če strnem: zakonska zveza, ki jo katoličana skleneta pred binkoštnim pastorjem po cerkvenem pravu ni veljavno sklenjena. Zato lahko, če se vrneta v Katoliško cerkev, svojo zakonsko zvezo uredita oziroma veljavno skleneta v Katoliški cerkvi.
Ob tem pa je vendarle pomembna še ena previdnost: župnik naj pred poroko še enkrat preveri njun krstni in samski stan ter vse okoliščine sklenitve zakona v binkoštni cerkvi.
Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek