Posledice samodejnega in razglašenega izobčenja
Shizma v Bratovščini sv. Pija X.
Kljub opozorilom Vatikana so bili v Écônu v Švici 1. julij 2026, brez papeškega naročila, v škofe posvečeni štirje duhovniki: Pascal Schreiber, Michael Goldade, Michel Poinsinet de Sivry in Marc Hanappier.
Škof Alfonso de Galarreta, ki je nastopil kot glavni posvečevalec, in škof Bernard Fellay, kot soposvečevalec, sta z dejanjem shizmatične narave samodejno (ipso facto) zapadla v vnaprej izrečeno izobčenje (latae sententiae), predvideno v kan. 1364 § 1 Zakonika cerkvenega prava. Prav tako so samodejnemu izobčenju zapadli vsi na novo posvečeni škofje.
Samodejno izobčenje (excommunicationem latae sententiae) pomeni, da so bili omenjeni škofje izobčeni že 1. julija, v trenutku shizmatičnega dejanja, nedovoljenega škofovskega posvečenja brez papeževega naročila.
Z razglasitvijo kazni izobčenja (Prot. št. 99/2009, DEKRET) je Dikasterij za nauk vere s samo avtoriteto ugotovil (razglasil), da so škofje Alfonso de Galarreta, Bernard Fellay kot tudi Pascal Schreiber, Michael Goldade, Michel Poinsinet de Sivry in Marc Hanappier ipso facto zapadli v izobčenje (latae sententiae), ki je pridržano Apostolskemu sedežu.
Za zunanje področje Katoliške cerkve ni več nobenega pravnega dvoma. Odslej nihče v Katoliški cerkvi ne more več trditi, da je vprašanje kanonskopravno nejasno. Izobčenim škofom je po kan. 1364 § 1 prepovedano opravljanje cerkvenih služb in sodelovanje pri bogoslužju. Razglasitev kazni zavezuje vse vernike, še posebej klerike. Izobčenim škofom se ne sme zaupati cerkvenih služb in jim dovoliti javno opravljanje škofovskih dejanj. Vse vernike Dikasterij za nauk vere opozarja, naj ne podpirajo razkola Duhovniške bratovščine svetega Pija X, saj bi s tem takoj (ipso facto) s samim dejanjem (npr. z udeležbo pri prepovedanih obredih) zapadli v samodejno kazen izobčenja (excommunicationem latae sententiae).
Škof, ki ga zadene v naprej izrečeno izobčenje, je sicer veljavno posvečen škof, vendar mu je prepovedano zakonito izvrševati vsa dejanja, ki izvirajo iz škofovskega reda. Samodejno izobčenje povzroči, da so nekatera dejanja kljub temu veljavna, druga pa strogo nedopustna.
Maševanje (obhajanje evharistije): izobčeni škof ne sme zakonito darovati maše. Če bi jo daroval, bi bilo dejanje strogo nedopustno, vendar je maša veljavna, če so izpolnjeni zakramentalni pogoji.
Spovedovanje: za veljavno odvezo je potrebno, da škof po prejemu škofovskega posvečenja prejme tudi poslanstvo (missio canonica) ali vsaj spovedno sodnost. Izobčena oseba teh pravic ne more dobiti. Zato bi bila odveza, ki bi jo podelil izobčeni škof pri spovedi, neveljavna (razen izjem, zlasti nevarnost smrti).
Poroka: škof običajno nastopa kot uradni cerkveni poročevalec. Izobčeni škof praviloma ne sme zakonito prisostvovati pri poroki; veljavnost prisostvovanja pri poroki pa je odvisna tudi od tega, ali ima zahtevano oblast oz. missio canonica.
Delitev drugih zakramentov:
birma – je veljavna, vendar strogo nedopustna;
mašniško posvečenje – je veljavno, vendar strogo nedopustno in povzroči dodatne kazni;
krst – je veljaven tudi brez dovoljenja, če je pravilno opravljen.
Če izobčeni škof kljub prepovedi opravlja dejanja, ki izvirajo iz škofovskega posvečenja,:
so njegova dejanja po cerkvenem pravu nezakonita;
lahko dobi dodatne kazni (npr. odvzem služb, prepovedi, v nekaterih primerih tudi odslovitev iz kleriškega stanu);
posamezna dejanja, ki jih kljub prepovedi opravi, sprožajo nova kazniva dejanja.
Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek
Vatikan je danes, 02. 7. 2026, izdal dekret in razlagalno noto v tej zvezi. Več tukaj.
Vir: Vatican News