Med ustanoviteljicami tudi Slovenija
Ameriški državni sekretar Michael Pompeo med pozdravnim nagovorom ob ustanovitvi Zavezništva za versko svobodo po svetu - 5. februarja 2020 (foto: State Department)
V Washingtonu so se 5. februarja 2020 države Albanija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Bolgarija, Kolumbija, Hrvaška, Republika Češka, Estonija, Gambija, Gruzija, Grčija, Madžarska, Izrael, Kosovo, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Senegal, Slovaška, Slovenija, Togo, Ukrajina in Združeno kraljestvo pridružile ZDA in skupaj ustanovile Mednarodno zavezništvo za versko svobodo (Zavezništvo), ki je sploh prvo take vrste.
Zavezništvo je bilo uradno ustanovljeno 5. februarja 2020 v dvorani Benjamina Franklina v Beli hiši. Omenjena dvorana je največja izmed tamkajšnjih dvoran za diplomatske sprejeme. Gostitelj srečanja, na katerem so bili navzoči člani Zavezništva iz zgoraj omenjenih držav, je bil ameriški državni sekretar Michael Pompeo, ki je ustanovitev Zavezništva omenil v svojem pozdravnem nagovoru.
Vizijo Zavezništva je predstavil ameriški predsednik Donald Trump na sedežu Združenih narodov v New Yorku. To je bilo na posebnem srečanju, ki je 23. septembra 2019 potekalo na temo verske svobode in je bilo kot tako sploh prvo, ki ga je tam kdaj gostil kak ameriški predsednik.
Zavezništvo je mreža držav, ki so soglasne v tem, da je treba spodbujati versko svobodo po svetu. Nastalo je na prepričanju, da je potrebno storiti več za zaščito pripadnikov verskih manjšin in za preprečevanje verske diskriminacije in preganjanja. Namen Zavezništva je povezati visoke predstavnike vlad in skupaj razmišljati o tem, katere ukrepe lahko izvedejo na področju spodbujanja in spoštovanja verske svobode
Omenjene države so podprle Deklaracijo načel in se zavezale k temu, da bodo nasprotovale zlorabam ali kršitvam verske svobode, tako javno kot zasebno.
Izvajalci verskega preganjanja ostajajo nekaznovani, zato bo Zavezništvo povezalo države in dalo na voljo sredstva, da bi tako ustavilo kršitelje in zaščitilo preganjane, nemočne in najbolj ranljive. Grožnjam verske svobode smo priče po vsem svetu, zato je potrebno mednarodno sodelovanje z namenom iskanja ustreznih rešitev.
Ustanovitev Zavezništva temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki vsem zagotavlja pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spremeniti vero ali prepričanje ter svobodo, da bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem, prakso, bogoslužjem in verskimi obredi. Osnova za delovanje Zavezništva so tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja (1981) ter Smernic EU in OVSE za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja. Namen aktivnosti Zavezništva je dopolniti obstoječe delo na področju spodbujanja verske svobode, za kar si prizadevajo tudi Združeni narodi in druge mednarodne in regionalne organizacije.
V skrbi za zagotavljanje verske svobode ima vsakdo svojo vlogo, a se lahko po prepričanju ameriškega državnega sekretarja Michaela Pompea skupaj s podobnim namenom in jasnim ciljem borimo za to, da bi prihodnje generacije živele v svetu, kjer bo verska svoboda varovana in spoštovana vrednota.
Ustanovnega srečanja Zavezništva se je v imenu Slovenije udeležil državni sekretar Dobran Božič (foto: MZZ RS)
Na ustanovnem srečanju Zavezništva v Washingtonu je Slovenijo zastopal državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Dobran Božič.
ZDA so bile tudi pobudnice Ministrskih vrhov za spodbujanje verske svobode. Prvi je potekal od 25. do 26. julija 2018 v Washingtonu, drugi od 16. do 18. julija 2019 prav tako v Washingtonu, tretji Ministrski vrh za spodbujanje verske svobode pa bo v Varšavi na Poljskem julija letos. Letos bo v Kolumbiji potekal tudi prvi regijski Ministrski vrh za spodbujanje verske svobode, namenjen državam Južne Amerike.