Kanonist
Sodišče

Blog

Kdo lahko spoveduje?

(foto: eurekastreet.com.au)

(foto: eurekastreet.com.au)

 

Poleg papeža imajo kardinali in vsi škofje po samem pravu pravico spovedovati po vsem svetu.[1] Duhovnikom pa pravico (facultas) za spovedovanje podeli lastni škof oziroma njihov krajevni ordinarij.[2] Običajno podeli krajevni škof pravico spovedovati tistim duhovnikom, ki so inkardinirani v njegovi škofiji ali imajo tam domovališče ali nepravo domovališče in so sposobni opravljati to službo.[3] V posameznih primerih pa lahko duhovnikom pravico spovedovati podeli tudi papež. Kdor ima pravico za redno spovedovanje, lahko to pravico uporablja povsod, razen če bi v posameznem primeru krajevni ordinarij temu ugovarjal.[4] Redovni duhovniki, ki so prejeli pravico spovedovati, lahko spovedujejo z dovoljenjem svojega predstojnika.[5] Iz tehtnih razlogov (ob causam gravem) se lahko duhovnikom pravica za spovedovanje tudi prekliče.[6] Običajno duhovnikom prekliče pravico za spovedovanje krajevni škof, v posameznih primerih pa lahko duhovnikom katerikoli škof prepove, da bi spovedovali v njegovi škofiji.[7] Kdor je izgubil pravico za spovedovanje, ni več zakoniti spovednik in ne sme spovedovati, dokler pravice ponovno ne prejme.


Vsak veljavno posvečen duhovnik, tudi če nima pravice za spovedovanje oziroma je izgubil kleriški stan, še vedno veljavno in dopustno odpusti kazni in odveže od vseh grehov katerekoli spovedance, ki so v smrtni nevarnosti, četudi je navzoč duhovnik, ki ima pravico za spovedovanje.[8] Pravico spovedovati grehe mu v tem primeru podeli pravo. Cerkev pa nadomesti duhovnikom pravico spovedovati v primeru splošne zmote in kadar nastopi pozitivni in utemeljeni dvom.[9] Splošna zmota pomeni, da so spovednik in verniki v zmotnem prepričanju, da ima duhovnik pravico spovedovati grehe, čeprav te pravice nima. Pozitivni in utemeljeni dvom pa nastopi takrat, kadar je spovednik v dobri veri, da mu je škof podaljšal pravico spovedovati grehe, čeprav še ni prejel nobenega pisnega dokumenta. Tako razmišljanje imajo v tem primeru tudi verniki, ki se spovedujejo. V dobri veri so prepričani, da je spovednik, ki mu je ugasnila pravica spovedovati, prejel od škofa pravico, da lahko še naprej spoveduje.[10]

Dr. Stanislav Slatinek
v knjigi
Sprava. Knjižica za spovednike,
Ognjišče, Slomškova založba,
Maribor, 2016
str. 34-36

[1] Kan. 976.

[2] Kan. 969 §1.

[3] Kan. 970–971.

[4] Kan. 976 §1–2.

[5] Kan. 969 §1.

[6] V. Papež, Et ego te absolvo, 26.

[7] Kan. 974.

[8] Kan. 290, tč. 2–3; 976.

[9] Kan. 144 §1.

[10] S. Slatinek, Pereča pravna vprašanja, Maribor 2006, 29–32.

Sebastijan Valentan