Kanonist
Sodišče

Blog

Papež sodnikom najvišjega sodišča

(foto: vaticannews.va)

 

Papež Frančišek je 29. januarja 2019, ob začetku sodnega leta, v Apostolski palači sprejel in nagovoril sodnike in druge uslužbence apostolskega sodišča Rimske rote, ki je najvišje cerkveno sodišče za razsojanje v primerih, povezanih s sklenitvijo zakramenta svetega zakona.

Družba, v kateri živimo, je vedno bolj sekularizirana in ne spodbuja rasti vere, je v nagovoru izpostavil papež. Posledica je, da verniki katoličani s težavo pričujejo o življenjskem slogu, ki je v skladu z evangelijem, tudi kar se tiče zakramenta zakona. Po papeževih besedah je zato nujno, da Cerkev deluje enoglasno pri zagotavljanju ustrezne duhovne in pastoralne podpore.

Poleg dveh temeljnih elementov, kar sta teologija in kanonsko pravo o zakonski zvezi, imajo zaposleni na Rimski roti predvsem izkušnjo s samim bistvom Kristusove Cerkve, kar sta enost in zvestoba. Ti dve dobrini zakonske zveze morata biti »epifanija krstne vere«. Da bi bil zakon veljavno sklenjen, je treba v vsakem od zakoncev vzpostaviti »polno enost in skladnost z drugim, da bi preko vzajemne izmenjave človeškega, moralnega in duhovnega bogastva oba zakonca postala ena sama stvar«. Zakon prav tako zahteva zvestobo, ki zaobjema vse življenje. »Enost in zvestoba sta dve pomembni in potrebni vrednoti ne samo med zakonci, ampak na splošno v medosebnih in družbenih odnosih,« je izpostavil papež. Vsi se zavedamo posledic, ki jih v civilni družbi puščajo neizpolnjene obljube, nezvestoba dani besedi in sprejetim obveznostim.

Enost in zvestoba, ki sta nenadomestljivi in sestavni dobrini zakonske zveze, ne zahtevata samo, da sta ustrezno predstavljeni bodočima zakoncema, ampak terjata tudi pastoralno delovanje Cerkve, še posebej škofov in duhovnikov, ki naj družine spremljajo v različnih fazah njihove formacije in razvoja. Ta pastoralna formacija se seveda ne more omejiti izvajanje prakse, čeprav jih je treba skrbno izvrševati. Kot je poudaril papež, je potrebna trojna priprava na zakon: daljna, bližnja in trajna. Slednja, torej trajna priprava, na resen in strukturiran način obsega različne faze zakonskega življenja, in sicer preko natančne formacije, namenjene rasti zakoncev v zavedanju vrednot in obveznosti, ki so lastni njuni poklicanosti.

Izvajanje te zakonske formacije pripada najprej pastirjem, a – kot je poudaril papež – je vanjo nujno vključiti cerkvene skupnosti, ki so pod vodstvom škofa ali župnika soodgovorni v tej pastorali. »Obveznost je torej in solidum (solidarna), s primarno odgovornostjo pastirjev in aktivnim sodelovanjem skupnosti v pospeševanju zakona in spremljanju družin z duhovno in formativno podporo.«

Da bi bolje razumeli to pastoralno potrebo, je po papeževih besedah dobro upoštevati izkušnjo svetih zakoncev Akvile in Priske. Bila sta med najzvestejšimi tovariši sv. Pavla, ki ju z veliko hvaležnostjo imenuje za svoja sodelavca. »Presune in gane nas to Pavlovo visoko priznanje misijonarskega dela teh dveh zakoncev. Obenem lahko vidimo, kako je takšna sinergija bila dragocen dar Duha prvim krščanskim skupnostim. Zato prosimo Svetega Duha, naj tudi danes podari Cerkvi duhovnike, ki bodo znali ceniti in vrednotiti karizme zakoncev z močno vero in apostolskim duhom kakor pri Akvili in Priski,« je dejal papež. Dodal, je, da se zakonska in družinska pastorala mora uresničevati z različnimi sredstvi, kot so Božja beseda, srečanja s katehezami, vključevanje v obhajanje zakramentov, predvsem evharistije, sodelovanje v raznih skupinah.

Zakonci, ki živijo svoj zakon v velikodušni enosti in z zvesto ljubeznijo, prestavljajo dragoceno pastoralno pomoč za Cerkev, je zatrdil Frančišek. »Vsem namreč dajejo zgled resnične ljubezni ter so priče in sodelavci v rodovitnosti same Cerkve. Mnogi krščanski zakonci so zares tiha pridiga vsem, 'vsakdanja' pridiga vseh dni. Žal pa ugotavljamo, da par, ki živi skupaj dolga leta, ne pride v novice, medtem ko so na prvih straneh škandali, ločitve in razveze.«

Zakonci, ki živijo v enosti in zvestobi lepo odsevajo podobo in podobnost Boga. To je dobra novica: da je zvestoba mogoča, ker je dar, tako pri zakoncih kot duhovnikih. To je novica, ki bi morala okrepiti in potolažiti službo škofov in duhovnikov, ki je zvesta in polna evangeljske ljubezni; kakor sta tudi za Pavla in Apola bili v veliko podporo zakonska ljubezen in zvestoba Akvile in Priske.

Vir: www.vaticannews.va

Papežev govor je objavljen v:
L’Osservatore Romano, 30. januar 2019, str. 8.

Sebastijan Valentan