Kanonist
Sodišče

Blog

P. dr. Strehovec pri rdeči maši: "Zoperstavimo se formalnim in neformalnim skupinam zla"

Rdeča maša v ljubljanski stolnici 2018 (foto: druzina.si)

 

V sredo, 10. oktobra 2018, je bila v ljubljanski stolnici rdeča maša (t. im. sveta maša za pravnike), pred njo pa na Pravni fakulteti v Ljubljani še predavanje predsednika Vrhovnega sodišča RS mag. Damijana Florjančiča z naslovom: »Slovenska sodišča – ugled in zaupanje v javnosti«. Organizator tega dogajanja je bilo Akademsko društvo Pravnik.

Somaševanje pri rdeči sveti maši je vodil p. dr. Tadej Strehovec, zoper katerega poteka sodni proces. Obtožen je, “da je s podporo katoličanom, ki so molili za nerojene otroke, ter s svojim zagovarjanjem katoliškega nauka o splavu zagrešil kaznivo dejanje sovražnega govora proti tistim, ki imajo splav za moralno dopustno ali celo povsem sprejemljivo dejanje”. (1) 

V homiliji je p. dr. Strehovec dejal, da je »v Katoliški Cerkvi na različnih koncih sveta običaj, da se pravniki in študentje prava ob začetku sodnega obdobja oziroma na začetku akademskega leta v jesenskem času zberejo k evharistični daritvi, kjer prosijo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju. Ime »rdeča maša« izhaja iz rdeče barve liturgičnih oblačil duhovnikov in predstavlja barvo pravičnosti in Svetega Duha. Poleg tega so se sodniki v zgodovini rdečih maš vedno udeleževali v sodniških togah, ki so bile v preteklosti v večini primerov rdeče barve. Začetki obhajanja rdečih maš segajo v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu že v 12. stoletje. Tradicija se je do danes ohranila predvsem v ZDA, v Kanadi in v Združenem kraljestvu. V ZDA se rdečih maš vsako leto poleg velikega števila pravnikov, odvetnikov, državnih uradnikov in ostalih javnih delavcev, udeležujejo tudi posamezni sodniki zveznega vrhovnega sodišča. K rdeči maši so povabljeni vsi, katerih delo v veliki meri zaznamuje prizadevanje za pravičnost v svetu«.

P. dr. Strehovec je spomnil, da si »v naši Cerkvi navkljub zunanjim in notranjim pritiskom prizadevamo za vladavino prava. Pravni standardi, kot minimum pravičnosti, so norma, ki jo želimo kot verska skupnost uresničiti v vsaki kulturi in družbi. Ta pravičnost pa se v zadnjih letih vedno znova postavlja na tehtnico, ko se soočamo z ogrožanjem temeljnih pravic človeka, še posebej, ko gre za nerojenega in bolnega, pa tudi, ko gre za razumevanje njegove pravice do verske svobode. Ob številnih razpravah v svetu in pri nas o definiciji zakonske zveze, statusa nerojenega življenja, evtanazije, se stališče naše verske skupnosti pogostokrat in namenoma postavljajo v konflikten položaj s t. i. skupinami, ki v imenu strpnosti in miru ogrožajo in kršijo temeljne ustavne in človeške pravice vsem tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Zato je ključnega pomena, da se sodniki in pravniki zavedate, da ste vi tisti, ki imate posebno odgovornost za svobodo izražanja, spoštovanje dostojanstva vseh ljudi in ki skrbite za versko svobodo in svobodo vesti kot temeljna postulata vsake demokratične družbe«.

Dejal je, da se »včasih zgodi, da je sodnik oz. pravnik ob zavzemanju za resnico in pravičnost lahko osamljen in izpostavljen različnim pritiskom. To ni vedno enostavno prenašati in tistim, ki ste takšnim pritiskom izpostavljenim, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem za pokončno in strokovno držo. Prav tako pa nas družbene razmere v svetu in naši državi vabijo, da se zavedamo še ene zelo pomembne vrednote – to pa je vrednote zavezništva in sodelovanja med pravniki in kristjani«.

Ob koncu je p. dr. Strehovec dejal, da so »časi takšni, da smo brez zaveznikov vedno obsojeni na propad in da naša prizadevanja za pravičnost in mir niso vedno uspešna. Primer nedavne izvolitve člana Vrhovnega sodišča v ZDA so samo en primer, kakšnim pritiskom ste danes sodniki in pravniki lahko izpostavljeni. Obenem pa tudi primer, kaj je mogoče doseči, če se dobri ljudje med seboj povežejo. Zato vas vabim, da se vsi skupaj – vi kot pravniki in mi vsi kot kristjani – še bolj povežemo ter se zoperstavimo formalnim in neformalnim skupinam zla, ki nas želijo osamiti v našem prizadevanju za resnico in pravico. Tudi če se v vsem ne strinjamo, če imamo različne poglede na svet; premagajmo vse te razlike takrat, ko gre za dobro in pravičnost. Zato naj bo današnja maša lepa priložnost, da se vsi skupaj povežemo z Bogom in ga prosimo za dar sodelovanja. Samo tam, kjer je sodelovanje in preseganje razlik, tam je mogoče najti upanje. In kjer je upanje, tam lahko najdemo moč za uresničevanje pravičnosti. Naj nas pri vašem delu spremlja On, ki je pot, resnica in življenje. Amen«.

Sebastijan Valentan