Kanonist

View Original

Nedelja v času epidemije COVID-19

(foto: Vatican News)


Slovenska škofovska konferenca je 4. 5. 2020 odločila, da se smejo ponovno odpreti cerkve za bogoslužja z udeležbo vernikov. S posebnimi navodili (1) je povabila vernike, da za čas epidemije COVID-19 v cerkvah upoštevajo predlagane ukrepe. Posebno skrb so škofje namenili ostarelim, bolnim in drugim ogroženim skupinam, ki bi se lahko v času ponovne vzpostavitve javnega bogoslužja v cerkvah okužile in imele resne zdravstvene težave s tragičnimi posledicami. Za udeležbo vernikov pri maši (ukrep velja za delavniške in nedeljske maše) so škofje sprejeli naslednje ukrepe:

»Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje«.(2)

»Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP)«. (3)

Da bi ukrepe slovenskih škofov glede obhajanja svetih maš v času epidemije COVID-19 čim bolje razumeli, nudimo kratko kanonskopravno razlago:

V Katoliški cerkvi vse vernike veže dolžnost, da se »v nedeljo in na zapovedane praznike udeležijo svete maše«, se vzdržijo tistih del, ki ovirajo dolžno bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu in si privoščijo »duševni in telesni počitek. (4)

Obveznosti udeležiti se nedeljske maše zadosti, kdor je »osebno«(5) navzoč pri maši, ki se opravi kjerkoli po katoliškem obredu na sam praznični dan ali zvečer prejšnjega dne.(6) Dolžnost »navzočnosti v občestvu« veže vse vernike, razen tistih, ki ne morejo zadosti razumno ravnati (npr. zaradi kakšne oblike brezumnosti ali druge duševne bolezni) in otrok, ki še nimajo sedem let starosti.(7) Prav tako resen vzrok (npr. bolezen, oskrbovanje dojenčkov itd.) vernika opravičuje od nedeljske dolžnosti.(8) Udeležba pri nedeljski maši verniku podeli »milosti, ki pritekajo iz obhajanja Gospodovega dne«.(9) S fizično udeležbo pri maši vernik obudi spomin na odrešenje, ki mu je bilo podarjeno v krstu in ki ga je napravilo za novega človeka v Kristusu.(10) Zato je treba vernike močno spodbujati, da se bodo radi udeleževali nedeljske svete maše in je ne bodo opuščali, razen iz upravičenega razloga.

Starejšim, bolnim in oslabelim vernikom udeležba pri nedeljski maši ni vedno mogoča. Kadar nastopijo tehtni razlogi (npr. starejši verniki imajo daleč do cerkve, so resno bolni, nimajo ustreznega prevoza ali obstaja zanje velika nevarnost virusne okužbe itd.), obvezna udeležba pri nedeljski maši zanje ugasne po pravu.(11) Če morejo, lahko dolžnost udeležbe pri nedeljski maši zadostijo že v soboto zvečer. Po liturgičnem pravilu je sobotna večerna maša v resnici že prazniška in spada k nedelji z vsemi svojimi učinki. Če tudi tega ne zmorejo, se starejšim, bolnim in oslabelim vernikom zato, da prejmejo »milosti Gospodovega dne«, priporoča, da se na daljavo pridružijo opravilu nedeljske maše. Če je mogoče, preberejo berila in prošnje, ki jih mašna knjiga predvideva za tisti dan in obudijo v sebi željo po duhovnem obhajilu. Zelo se jim priporoča, da nedeljsko mašo spremljajo po radiju ali televiziji. Škofje so v zadnjih navodilih starejše, kronično bolne in druge zdravstveno ogrožene osebe  povabili, da nedeljsko mašo še naprej »spremljajo po televiziji, radiu ali spletu«.(12) Drugim vernikom pa »dovoljujejo, da dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan«.(13) Treba je spomniti, da nobena od teh oblik (niti spremljanje nedeljske maše po televiziji, radiu ali spletu, niti udeležba pri tedenski maši) sama po sebi ne omogoča, »da bi vernik izpolnil nedeljsko zapoved, ker le ta namreč zahteva (osebno) udeležbo pri bratskem svetem shodu, zbiranje na istem kraju ter možnost evharističnega obhajila«.(14) Dejstvo je, da vernika, ki se iz upravičenega razloga ne more udeležiti nedeljske maše, zapoved ne veže. Zato sam obisk »svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan« ali pa spremljanje maše »po televiziji, radiu ali spletu« za te kristjane pomeni, da so na ta način tudi oni deležni istih »milosti Gospodovega dne«, čeprav nedeljske zapovedi niso mogli izpolniti.

Vabilo vernikom, da naj gredo v teh težkih dnevih epidemije COVID-19 enkrat k maši med tednom, da ne bodo ob nedeljah ogrožali svojega zdravja in zdravja drugih ljudi, je mogoče razumeti zgolj kot dobrohoten nasvet, saj spregleda od udeležbe pri nedeljski maši ni mogoče dati.(15) Krajevni škofje in iz upravičenih razlogov ter po predpisih krajevnega škofa tudi župniki lahko v posameznih primerih spregledajo le »obveznost praznovanja praznika ali spokornega dneva«.(16) Na tem mestu (kan. 1245) so mišljeni zapovedani in slovesni prazniki med tednom (ne pa nedelje), ki jih verniki pobožno cenijo. Nekateri izmed njih (npr. sv. Rešnje telo in Rešnja kri, Srce Jezusovo, sv. Ciril in Metod, cerkveni zavetnik, žegnanje ali proščenje) se lahko prenesejo na nedeljo pred praznikom ali po njem, če sta to nedelji med letom.(17) Kadar pa se praznik praznuje v nedeljo, se vernikom ne more dati spregleda. Če pa so verniki upravičeno zadržani (kot smo razlagali zgoraj), jih od obveznosti udeležbe pri »praznovanju praznika« na nedeljo oprosti cerkveno pravo.(18) Kadar se »praznovanje praznika« (npr. božič, Marijino vnebovzetje in vsi sveti) ne prenese na nedeljo, pa se vernikom lahko podeliti spregled od »obveznosti praznovanja« (npr. od obvezne udeležbe pri sveti maši, od opravljanja težkih del ali telesnega počitka). Spregled se lahko da posameznim vernikom, družinam ali večji župnijski skupnosti, če so seveda za to upravičeni razlogi.(19)

Maša na Filipinih (foto: splet)

Za sklep povejmo še tole: Poleg (osebne) udeležbe pri nedeljski maši so se verniki dolžni v nedeljo in na zapovedane praznike »vzdržati vseh tistih del, ki ovirajo bogočastje, veselje, ki je lastno Gospodovemu dnevu« in si privoščiti »duševni in telesni počitek«.(20) Treba je storiti vse, da se na Gospodov dan počiva in praznuje. Nedeljski počitek daje prednost duhovnim vrednotam. Verniki se ob nedeljah lahko mirneje srečujejo in pogovarjajo z ljudmi s katerimi živijo. Prav tako je vsak vernik dolžan, da se ob nedeljah vzdrži tistih del in opravil, ki so nezdružljiva s praznovanjem Gospodovega dne, to se pravi: nezdružljiva z veseljem, ki je značilno za ta dan, ter s potrebnim počitkom duha in telesa.(21)

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek,
predstojnik Katedre za cerkveno pravo na TEOF UL


[1] Slovenska škofovska konferenca, Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19, 4. 5. 2020. https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-vzpostavitev-javnega-bogosluzja-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-epidemije-covid-19 (pridobljeno 4. 5. 2020).

[2] Slovenska škofovska konferenca, Navodila, tč. I, 1. a.

[3] Slovenska škofovska konferenca, Navodila, tč. I, 6.

[4] ZCP, kan. 1247. Zapovedani prazniki so božič, sv. Rešnje telo in Rešnja kri, Marijino vnebovzetje in vsi sveti.

[5] Communicationes 1980, 362, kan. 47.

[6] ZCP, kan. 1248, § 1; Communicationes 1983, 151–152, kan. 1199.

[7] ZCP, kan. 11.

[8] KKC 2181.

[9] Janez Pavel II., Apostolsko pismo Gospodov dan. Cerkveni dokumenti 78, št. 30; 34.

[10] Janez Pavel II., št. 25.

[11] ZCP, kan. 1248, § 2.

[12] Slovenska škofovska konferenca, Navodila, tč. I, 1 a.

[13] Slovenska škofovska konferenca, Navodila, tč. I, 6; Najpogostejša vprašanja in odgovori za katoličane ob vzpostavitvi javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19, 4. 5. 2020, tč. 15. https://katoliska-cerkev.si/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-za-katolicane-ob-vzpostavitvi-javnega-bogosluzja-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-epidemije-covid-19 (pridobljeno 4. 5. 2020). Podobno misel zasledimo tudi v Primorskih novicah: »Doslej je veljalo, da morajo verniki k maši vsako nedeljo, zdaj pa za nedeljsko mašo šteje tudi maša v tednu.« Glej: Danijel Cek, Pri maši z masko in v vsaki drugi klopi, Primorske novice, 4. 5. 2020, 2.

[14] Janez Pavel II. tč. 54.

[15] Slovenska škofovska konferenca, Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19: odpoved svetih maš do preklica, 13. 3. 2020. tč. 4: »Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila«. https://katoliska-cerkev.si/izredna-navodila-slovenskih-skofov-za-preprecevanje-sirjenja-koronavirusa-covid-19-odpoved-svetih-mas-do-preklica (pridobljeno 4. 5. 2020).

[16] ZCP, kan. 1245.

[17] Bogoslužni koledar Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020, XXI, tč. 20.

[18] ZCP, kan. 1247.

[19] Communicationes 1980, 358, kan. 43.

[20] ZCP, kan. 1247.

[21] Janez Pavel II., tč. 67.